Edini možni vir kisika so molekule vode. Te so sestavljene iz dveh atomov vodika in enega atoma kisika.
Profesor Konstatin Meyl raziskuje na področju skalarnih valov in nadaljuje delo Nikole Tesle. Njegovo predavanje "Vpliv skalarnih valov na vodo" o znanstvenem ozadju fizikalnega čiščenja vode, kot poteka tudi v podjetju AcquaPhi, je bilo zelo zanimivo.
Po besedah profesorja Meyla so nevtrini in skalarni valovi identični (enkrat kot delci, drugič kot valovi). To pojasnjuje, zakaj je v vodi več raztopljenega kisika (nevtrinoliza) zaradi mehanske in električne turbulence prek kremenovih kristalov s piezoelektričnimi lastnostmi (Mixos).
Po besedah profesorja Meyla je te pojave mogoče razložiti s pametno uporabo skalarnih valov ali potencialnih vrtincev, ki so prisotni povsod: "Voda kot izjemno dielektrični medij spodbuja nastanek potencialnih vrtincev, ki se takoj po nastanku hitro skrčijo. To nihanje velikosti električno nabitih potencialnih vrtincev dejansko omogoča interakcijo z nevtrini, to pa povzroči cepitev vode in povečanje vsebnosti kisika v vodi, na primer." Prof. Meyl v svoji knjigi "Elektromagnetna združljivost okolja" piše: "Idealna antena za skalarne valove sledi oblikovnemu pravilu zlatega reza."
AcquaPhi je s svojo jajčasto obliko in geometrijo navijanja v valovitih ceveh po pravilu zlatega reza idealna "antena" za skalarne valove. Obstaja veliko naprav, s katerimi lahko vodo obogatimo s kisikom, vendar večja vsebnost kisika običajno traja le kratek čas.
Pri laboratorijskih meritvah je bila voda, obdelana z AcquaPhi, za 24 ur zaprta v hermetično zaprti Winklerjevi steklenici, da se izključi možnost, da bi prišla v stik s kisikom iz okoliškega zraka. Meritve po 24 urah so pokazale, da je vsebnost kisika ostala stabilna. Zato sklepamo, da je spontano nastali kisik stabilno vgrajen v strukturo vode. Winklerjeva steklenica je bila med merjenjem odprta, zato bi morebitni hlapni kisik takoj ušel.